Psihološki procesi, ki vodijo do materinstva
Ženska ne postane kar tako mama čez noč. To je dolgotrajen proces, ki je tudi tesno povezan s fizičnimi spremembami, ki jih ženska doživlja med nosečnostjo. V nadaljevanju si bomo podrobneje ogledali, kateri koraki so lahko na splošni ravni v tem procesu spremembe.
Ali sem res noseča?
Prva faza procesa prehoda k spoznanju materinstva je, da ženska začne verjeti, da je dejansko noseča. To je lahko še posebej težko, ker morda še ni fizičnih znakov nosečnosti. Edini vidni dokaz je test nosečnosti, ki ga opravi. Da bi pomagala umu na poti do spoznanja, mnoge ženske opravljajo še en dodatni test (ali več), samo da so povsem prepričane. Ko pridejo k zdravniku na pregled, so lahko tudi zaskrbljene, ali res obstaja otrok.
Ali je plod res tam?
Naslednji korak v fazi spoznavanja je, da začnejo verjeti in se prilagajati misli, da imajo dejansko plod v trebuhu. Ko to potrdi prvi ultrazvok, se spet pojavi skrb: Ali je res tam plod? Ker je vse tako neulovljivo, so tudi tukaj prestrašene, da bi morda plod morda odmrli. Te skrbi so povsem naravne in počasi pomagajo bodoči materi, da prepozna nosečnost, preden se pojavijo kakšni vidni dokazi. Mnoge ženske potrebujejo fizične dokaze, da je nosečnost dejstvo, preden začnejo vanjo verjeti.
Res je otrok v trebuhu
Zadnji korak v fazi spoznavanja nosečnosti je vera, da je res otrok v trebuhu. Ta proces spoznavanja je zelo različen od ženske do ženske. Nekatere nosečnice hitro čutijo povezanost z otrokom zgodaj v nosečnosti. Druge nosečnice šele tisti dan, ko rodijo, resnično razumejo, da gre za živega otroka. Pomembno pri tem je, da ni pravega ali napačnega načina, kako iti skozi ta proces spoznavanja. Zelo je individualno za vsako žensko, kako počasi prepoznava in se privaja na novo materinsko vlogo. Najpomembnejše je, da to počnejo v svojem in torej naravnem ritmu.
Nasvet: Kupite oblačila za nosečnost za vaš rastoči trebuh.
Nova razmišljanja in skrbi se pojavijo z nosečnostjo
Ko ženska odkrije, da je noseča, se zanjo začne povsem nov del njenega življenja, tako fizično, psihično kot tudi v povezavi s skrbmi in mislimi, ki se pojavijo in spremljajo. Nosečnost je velika sprememba v življenju, kar povsem naravno sproži nove misli in skrbi. Mnoge ženske in moški na primer opazijo, da začnejo razmišljati o svojem otroštvu in o tem, kar so prinesli s seboj. To postavlja naravna vprašanja o tem, kako bi sami želeli biti starši.
Druga naravna razmišljanja so materinska vloga in odgovornost, ki jo to prinaša: Ali sem pripravljena? Ali lahko res skrbim za majhnega otroka? Pojavi se mnogo vprašanj in refleksij o tem, v kakšen svet postavljajo otroka, kar je tudi zelo naravno. Med nosečnostjo se postavi veliko stvari na razmislek. To je obdobje, ko sta smeh in jok čustveno zelo blizu drug drugemu.
Velike pričakovanje in veselje ob prihodu otroka
Poleg skrbi so seveda prisotna tudi številna vznemirljiva pričakovanja ob prihodu otroka. Ta pričakovanja povzročajo, da se počasi prilagajamo materinski vlogi. Morda so le slabost in utrujenost tiste, ki na začetku nakazujejo, da nas čaka nekaj pozitivnega. Počasi se začne kazati, da hlače postajajo tesne in da se življenje premika v trebuhu. Začnemo razmišljati, kako bi mali lahko izgledal in kakšna osebnost bi imel, kar ustvarja veliko veselje in pričakovanje.
Vsi ti procesi, skozi katere gredo nosečnice, povzročajo, da je povsem naravno, da nihamo med občutki sreče in žalosti. Ta čustva pa imajo pomembno funkcijo, saj nosečnica tako mentalno in odgovorno pripravlja na materinsko vlogo.
Kupite otroške igrače za vašega prihodnjega otroka.
